Klima in tla

KLIMA

TOPLI, SONČNI DNEVI IN HLADNE NOČI V ČASU DOZOREVANJA GROZDJA

Podnebje v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenije je celinsko, s toplimi in vročimi poletji ter hladnimi zimami. Močan je vpliv Alp, Panonske nižine in delno tudi Jadranskega morja. V smeri od zahoda proti vzhodu je podnebje vse toplejše.

V povprečju letno pade med 900 in 1100 mm padavin, kar je več kot dovolj za nemoteno rast trte. Med rastno dobo so padavine dobro razporejene. Suša ne predstavlja težav, razen izjemoma, v zelo sušnih letih v mladih vinogradih na peščenih tleh. Sneg zapade vsako zimo, čeprav ga je v zadnjih sezonah precej manj kot v preteklosti.

Pozebe so možne. Zimska zelo redko, spomladanska pa je zaradi milih zim in zgodnejšega odganjanja vse bolj nevarna in pogosta. Toča se pojavlja pogosto, skoraj vsako leto prizadene, k sreči, le manjši del regije.

Za karakter vina so poleg pogostega blagega vetra skozi vse leto, izjemno pomembni sončni dnevi in hladne noči v času dozorevanja grozdja, kar omogoča, da se kisline in aromatične snovi, ki nastajajo ob dozorevanju grozdja, odlično ohranijo. Jutranje meglice v septembru in oktobru so ugodne za razvoj žlahtne gnilobe in pridelavo vin posebne kakovosti. Temperature lahko padejo pod ničlo že v novembru, kar omogoča tudi pridelavo ledenih vin.

TLA

LAHKA, ODCEDNA, NE PREBOGATA TLA. IDEALNA ZA VINSKO TRTO.

Tla pomembno vplivajo na karakter vina. Matična osnova v vinogradih na Štajerskem ni enovita. Prevladujejo lapor in apneni peščenjaki, skrilavec, gnajs in tonalit. Raznolika sestava matične osnove poudarja razlike med vini štajerskih podokolišev, ki so zaznavne in jih je zanimivo odkrivati.

Ne glede na matično osnovo so tla na vinogradniški legah povsod na Štajerskem dovolj globoka, zračna in odcedna, da trta odlično uspeva in daje harmonična vina s poudarjeno cvetico.

Kulinarična avantura med vinogradi Velikega in Belskega Vrha – Haloze

Tla se lahko na posamezni legi spremenijo na vsega nekaj metrov razdalje. To delo vinogradnika nekoliko zaplete, hkrati pa omogoča razlike pri zrelosti in aromatičnem profilu ter posledično bolj pestra in kompleksna vina. Ob vrhovih gričev prevladujejo večinoma peščena tla. Proti vznožju hriba postajajo vse težja, saj se v njih povečuje delež gline.

Na Štajerskem trta raste izključno na tleh z nagibom, ki je lahko tudi 40 % in več. Tla na ravnicah so slabo odcedna, izpostavljena pomladanskim pozebam in nasploh prebogata za pregovorno skromno vinsko trto.

Na nagnjenih terenih predstavljata težave erozija in plazenje tal. Zaradi preprečevanja erozije in lažje obdelave so vinogradi zatravljeni. Na največjih strminah, predvsem v Halozah in na Jeruzalemu, so vinogradi pogosto posajeni na terasah.