Postavitev klopotca: Doživetje po Štajersko

Med vinogradi, tradicijo in srčnostjo podeželja

Na Štajerskem poleti zadiši po zrelem grozdju, vinogradi zaživijo v zeleni preobleki, z vetrom pa se po gričih zasliši značilno klopotanje. To je čas, ko se v srcu vinorodnih krajev postavlja klopotec – ne le leseno orodje za odganjanje ptic, temveč simbol kulture, truda in identitete Štajerske.

Klopotec – več kot le strašilo

Klopotec je unikaten štajerski izum, mojstrsko izdelan iz različnih vrst lesa, kot so hrast, smreka, akacija in češnja. Sestavlja ga kar 84 lesenih delov, brez enega samega kovinskega vijaka! Obstajata dva tipa: haloški (šestkraki) in prleški (dvovetrni), vsak s svojo značilnostjo.

Postavlja se ga tradicionalno med 25. julijem (sv. Jakob) in 24. avgustom (sv. Jernej), ko grozdje začenja zoreti. Kasneje se ga – ob prazniku sv. Martina – odstrani, da oznani konec vinogradniške sezone.

Doživetje, ki povezuje mesto in podeželje

Postavitve klopotca danes niso le običaj – so posebna priložnost za obiskovalce, da:

• sodelujejo pri obredu postavitve, s pomočjo vinarjev in lokalnih mojstrov,

• spoznajo pomen klopotca kot dela žive dediščine (v sodelovanju z etnologi in poznavalci),

• okušajo štajerska vina in lokalne dobrote,

• uživajo v pristnem stiku z naravo, vinorodnim gričevjem in gostoljubnimi domačini.

Dogodki potekajo v krajih kot so:

• Maribor (Lent in Stara trta),

• Slovenske gorice in Haloze,

• Jeruzalem, Ptuj in okolica.

Ponos destinacije Štajerska

Klopotec ni le simbol vinogradov – postal je grafični znak destinacije Štajerska, kot iskra, ki povezuje ljudi, tradicijo in naravo. Predstavlja most med mestom in podeželjem, med sodobnim turizmom in pristno domačnostjo.

S projektom, ki združuje kar 41 občin regije, se klopotec postavlja kot osrednji simbol promocije kulturne dediščine – ne le za turiste, temveč tudi za domačine.