Nejc Pipp je glasbeni ustvarjalec mlajše generacije iz Škofje Loke, ki je svoj umetniški potencial potrdil že z dvema avtorskima albumoma. Njegov prvenec Ulysses (2020) razkriva intimno in zrelo izpoved najstnika, ki samozavestno prepleta elemente dream popa, jazza, R&B-ja in hiphopa ter jih produkcijsko oblikuje z izjemno preciznostjo. Kljub mladosti njegova glasbena govorica deluje suvereno in izbrušeno, kot bi ustvarjal že vrsto let. V njegovem zvoku lahko prepoznamo vplive globalnih ustvarjalcev, a hkrati ostaja izrazito avtorski ter intimno zaznamovan z njegovim osebnim pogledom na svet.
Na domačo glasbeno sceno je odmevneje vstopil z izdajo svojega drugega albuma Entropy (2024), ki v produkcijsem smislu še presega že tako dovršen prvenec. Pippov izraz združuje mistiko, subtilnost in romantiko, ki v prepletu lo-fi-ja in soul-popa prehajajo v omamne trip-hop odtenke z izrazito čustveno noto.
Glasbeni kritiki so bili nad albumom navdušeni in ga postavljajo ob bok izdajam sorodnih tujih izvajalcev, Pippa pa opisujejo kot surov dragulj, ki ustvarja globoko in iskreno poezijo, presenetljivo zrelo za tako mladega umetnika.
Nejc pa se lahko ponaša še z nečim: krasi ga rahlo hripav, krhek in obenem samozavesten glas, s katerim pluje skozi zvočne pokrajine, ki mu jih naslika izvrstno izbrana zasedba inštrumentov.
Besedila se izmikajo obrabljenim ljubezenskim klišejem. Govorijo o razdalji, odsotnosti, negotovosti in subtilnih trenutkih bližine, ki pogosto ostanejo neizrečeni. To je glas generacije, ki ljubezen doživlja drugače: bolj razpršeno in fragmentirano, a nič manj intenzivno.
