Islam dandanes pri marsikomu vzbuja strah, odpor in celo sovraštvo. Predstavljate si bradate može s turbani, ki samo čakajo, da se razstrelijo in pridejo v islamski raj, kjer bodo za njih poskrbele hurije, ob tem pa še v raj ali pekel napotijo čim več nevernikov. Predstavljate si ženske pokrite z burko ali nikabom, ki so suženjsko pokorne svojim možem. Prestavljate si islam skrajnežev, islam manjšine.
Islam večine, islam prijaznih ljudi, ki so ti pripravljeni pomagati ob vsaki priložnosti, se s tabo smejati, te pogostiti s čajem ali kakšno sladico, te povprašati po zdravju, družini, ali o tvojem počutju v njihovi deželi, takšen islam pa srečuje popotnik v Siriji in Libanonu. Islam odločnih, podjetnih, samostojnih žensk, napredno mislečih moških vključenih v svetovno gospodarstvo, takšen islam gradi Libanon po opustošenju, ki so ga povzročili skrajneži.
Že samo to je dovolj velik razlog za obisk Libanona in Sirije, vsi tisti križarski gradovi, feničanski templji, ostanki rimskih mest in živahne tržnice so še samo smetana na torti.
Tako je bilo pred šestnajstimi leti, danes sta obe deželi zopet v vrtincu vojne in uničenja. Uničenja materialnih dobrin in uničenja človeških duš. Z večjim poznavanjem in razumevanjem tam živečih ljudi, lahko tudi mi naredimo nekaj za mir v njihovih deželah.
