Spomenik Slovenjegoriški četi iz 2. svetovne vojne v Mostju

Na širšem območju Ptuja velja bitka pri Mostju za enega najpomembnejših in tudi najusodnejših dogodkov iz časa druge svetovne vojne. V noči med 7. in 8. avgustom 1942 je deset borcev Slovenjegoriške čete prenočevalo v gozdičku pri Mostju. Bili so izdani in v zgodnjem jutru jih je obkolila enota nemških vojakov. Po dveh urah streljanja so ubili štiri partizane, peti je ranjen umrl naslednji dan, dva sta se predala, trije so pobegnili, med njimi tudi Jože Lacko, ki so ga Nemci kmalu ujeli in mučili, zaradi poškodb pa je 18. avgusta 1942 umrl v ptujskih zaporih.

Nemci so se znesli tudi nad sorodniki ubitih partizanov, ki so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, otroke, ki so bili »ugodnega« rasnega videza, pa so kot »ukradene otroke« posvojile nemške družine.

Leta 1959 so v Mostju postavili spomenik, ki ga je zasnoval mariborski arhitekt Branko Kocmut. Tik ob cesti, ki vodi iz Ptuja skozi Mostje, je na mestu, kjer se je pred bitko ustavil kamion z nemškimi vojaki, uredil manjšo ploščad in nanjo postavil obelisk, sestavljen iz sedmih meter visokih kosov. V spodnjem delu je plošča s pojasnilnim napisom, na stiku med prvim in drugim blokom pa je izvrtana ovalna odprtina. Ko pokleknemo, skozi odprtino vidimo sto metrov oddaljeni gozd, kjer so počivali partizani, hkrati pa se znajdemo v pozi vojaka, ki je s puško meril proti gozdu in čakal na povelje za streljanje. Občutek je tesnoben. Kocmut je ustvaril distanco med krajem surove vojaške moči in z drevjem poraslo loko, ki je prostor smrti.