Kamnoseštvo v Rogatcu

Na območju Občine Rogatec ima kamnoseštvo dolgoročno tradicijo. Kremenov peščenjak iz kamnolomov v Logu pri Rogatcu je bil pomembno stavbno gradivo.

Na gozdnatem območju Loga na jugozahodnih slemenih Maclja, se je že v 18. stoletju razvila kamnarska dejavnost -lomljenje kamna in izdelovanje brusov iz ložanskega kamna, kakor so domačini poimenovali tamkajšnji kremenov peščenjak. Kamnite kapele, portali, stopnice in kipi pričajo o cvetoči kamnoseški obrti že v 17. stoletju. Svojevrstna kamnarska dejavnost – lomljenje kamna in izdelovanje kamnitih brusov – se je razvila v 19. stoletju. Izdelovali so tudi več ton težke industrijske kamne in obrtne bruse vseh vrst.

Največji razcvet je obrt doživela po letu 1903, ko je bila do Rogatca zgrajena železniška proga. Od 19. stoletja pa vse do leta 1965 se je kamnoseštvo v Logu razvijalo kot živahna in cvetoča obrt. Podatek ljudskega štetja iz leta 1910 za naselje Log, 155 hišnih številk in 155 kamnarjev, pove, da je ta obrt predstavljala edino možnost zaslužka in je dejansko preprečila, da bi se ljudje v času gospodarskih kriz izseljevali s tega območja. Iz obrtniške dejavnosti je izdelovanje brusnih kamnov preraslo v državno podjetje Kambrus. Zaposlovalo blizu sto delavcev in delovalo vse do leta 1956, ko je bilo ukinjeno zaradi zdravstvenih razlogov in vse konkurenčnejšega tržišča z umetnimi brusi.

Kamnarji so izdelovali velike industrijske in obrtne bruse vseh vrst: ploščate in okrogle kosjake-osle, mizarske gladilnike ručerje, steklobruse in valje za sadne mline. Velike brusne kamne so tovorili v dolino po drčah ali z vozovi z volovsko vprego. Brusne kamne so tržili tudi po deželah srednje Evrope.

Danes je po ložanskih gozdovih skritih preko 40 opuščenih kamnolomov, nemih prič nekoč pomembne gospodarske dejavnosti območja.