Miklavški dvorec

Dvorec stoji na dravski terasi, pod katero so na dan prihajali izvirki sveže pitne vode, ki so se stekali v potok. Ti so dali kraju prvotno ime Studenec, in ko je bila zgrajena cerkev sv. Nikolaja/Miklavža, so kraju spremenili tudi ime. Miklavški dvorec je skozi zgodovino imel številne lastnike. Do okoli leta 1490 je bila stavba deželnoknežja, potem je v okviru urada postala last rodbine Zekel (ponemčen priimek madžarske rodbine Szekely). Leta 1555 je bila posest priključena samostojnemu uradu Betnava, zatem je bila do leta 1648 v lasti družine Herberstein, takrat ga je kupil Jurij Jernej grof Khisl in ga podredil velikemu gospostvu Spodnji Maribor. V 18. stoletju je to podedovala družina Brandis, zatem je leta 1745 miklavški urad spet kupil član družine Herberstein. Potem so se lastniki hitro menjavali, po agrarni reformi v prvi Jugoslaviji pa je dvorec postal last Dravske banovine, ki je v njem uredila moško kaznilnico; po drugi svetovni vojni je bil lastnik dvorca Zavod za prestajanje kazni Maribor, od slovenske osamosvojitve so bila v njem urejena zasebna stanovanja.

Miklavški dvorec je danes nadstropna 6x3 osna stavba z velikim balkonom na štirih kamnitih slopih sredi glavne fasade. Portal je širok, polkrožno sklenjen in opremljen s klasicističnimi vratnicami. Dvorec s srednjeveško lokacijsko tradicijo je v sedanji stavbi iz prve četrtine 19. stoletja, po videzu pa je neorenesančen iz konca 19. stoletja. Stavba je danes stanovanjsko predelana, vendar pa v osnovi ne skriva svojega fevdalnega izvora.