Miklavška mlaka

Nedaleč od mostu čez kanal za elektrarno v Zlatoličju je izvir, ki kot Miklavški potok teče skozi močvirno pokrajino in povezuje tri ribnike. Prvi je poraščen s trstiko, tudi v drugem je veliko različnega rastja, tretji in največji pa je bogat z ribami. Na območju ribnikov domujejo race mlakarice, občasno priletijo tudi labodi, posebna zanimivost pa so štorklje, ki gnezdijo na drogu pred cerkvijo. Območje enega najbogatejših ekosistemov ter najlepših in najbolj živih habitatov v Sloveniji se imenuje dravska loka. Ta sega od dravske terase pod starim vaškim jedrom Miklavža do struge reke Drave. To izravnalno območje neposredno ob reki je izredno dragoceno, saj se tukaj lahko v času poplav brez velike škode razlije voda. Ko se vode umaknejo, biotopi s svojimi značilnimi podnebnimi, talnimi, vodnimi in drugimi neživimi dejavniki omogočajo obstoj redkim rastlinskim in živalskim vrstam. Del tega območja ob Dravi s svojim rastlinstvom in živalstvom spada v Krajinski park Drava. Tukaj je pravi raj za ornitologe. Ob svetovnem dnevu opazovanja ptic leta 1995 so na območju Miklavža našteli kar 38 vrst ptic. Naravni botanični spomenik so rastišča rakitovca, najdena v miklavškem delu Krajinskega parka Drava. Med njivami še vedno lahko najdemo živice, kjer rastejo glog, črni bezeg, dren, leska, robinija, ki nudijo prebivališče pticam, žuželkam in drugim živalim. V gozdovih na območju občine močno prevladuje črni bor, najdemo pa tudi precej smreke, nekaj hrasta, bukve, gabra in še nekaj drugih drevesnih vrst.