Dan odprtih vrat na Dominkovi domačiji

Domačija je primer najstarejše v celoti ohranjene panonske hiše v slovenskem prostoru, hkrati pa pomeni vzorec kmečkega stavbarstva na Ptujskem polju. Ohranjena notranjost in oprema iz različnih časovnih obdobij pomenita svojevrsten dokument o nekdanjem načinu življenja, ki vzbuja vtis, kot da bi v teh prostorih še vedno nekdo bival. Poslopje pa je dejansko izgubilo prvotno namembnost, saj je zadnja stanovalka domačije – Dominkova Kata – umrla leta 1990. Po ustnem izročilu je domačija zamenjala štiri rodove. Danes se tam odvijajo različne dejavnosti in prireditve, kot so pridelovanje buč, rdeče čebule (»lüka«) in sirke, s katerimi želijo ohraniti in oživiti dejavnosti, ki so se nekdaj odvijale na kmetiji. Tovrstne prireditve so povezane z letnimi časi in različnimi praznovanji, v poletnem času pa se prostor pred domačijo spremeni v gledališče, poleg tega je v hiši je razstavni prostor, ki prikazuje kmečko življenje. Leta 2004 je v sklopu Male šole muzeologije potekalo delo na terenu, kjer so se pod mentorstvom etnologa dr. Aleša Gačnika ukvarjali s konceptualno in programsko nadgradnjo Gorišnice kot reprezentančnega muzeja na prostem. Ogled domačije je vključen tudi v šolske programe.