Cerkev sv. Martina

Prav na robu vzvišenega prostora z lepim razgledom po okolici je bila zgrajena prvotna cerkev ob nekdanji rimski cesti okoli leta 1000, v času kužne epidemije. Na njenem mestu je 1390. leta bila pozidana nova gotska cerkev in z njo znameniti gotski prezbiterij. Le-ta je z zvezdasto-rebrastim obokom najstarejši v Sloveniji. Obočni služniki slone v njem delno na konzolah, ki imajo obliko fantastičnih mask in so v najtesnejši povezavi s takratno vodilno češko umetnostjo vidnega evropskega mojstra Petra Parlerja.

Prav te konzolne maske predstavljajo neprecenljivo vrednost v naši umetnosti in hkrati nakazujejo povezavo Hajdine in bližnje Ptujske Gore. V samem prezbiteriju so še ogleda vredni fragmenti srednjeveškega gotskega slikarstva in dokaj dobro ohranjen kamniti tabernakelj.

V tej cerkvi, križne oblike, je znameniti gotski prezbiterij postal sedaj stranska kapela, od prvotne cerkve pa je ohranjen tudi zvonik. Vsa cerkev in oprema sta v gotskem oziroma neogotskem slogu, enako oltarji, ki so postavljeni po načrtih prof. Ortweina iz Graza.

Za današnjo podobo svetišča ima zgodovinske zasluge nekdanji tukajšnji župnik in duhovni svetovalec g. Simon Kvar. Ob mnogovrstnih zaslugah mu je največjo slavo prinesla okoliščina, da je svoje premoženje namenil za plemenit cilj – za gradnjo nove cerkve. Tako je tri leta po njegovi smrti, po kar trdih prizadevanjih njegovega naslednika župnika Andreja Vuka bil 7. avgusta 1873 že položen temeljni kamen in naslednje leto, 15. novembra 1874, je bila nova cerkev posvečena.

Barvna okna so bila izdelana v letu 2000. Načrti in izdelava oken so delo mojstra Marka Jermana iz Godoviča pri Idriji. Osrednji liki v oknih prikazujejo bl. škofa Antona Martina Slomška, Sv. Duha, sv. Martina in sv. Evharistijo. Cerkev Sv. Martina na Hajdini je bila sprva podružnica prafare Hoče – vikariat. Leta 1597 postane samostojna dušnopastirska postaja, torej župnija. Danes šteje župnija 5200 ljudi, vanjo pa spada osem vasi: Zg. in Sp. Hajdina, Draženci, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas in Kungota.

Od imenovanih sta dve podružnici, in sicer Kungota s cerkvijo sv. Kunigunde, s freskami iz 1588. leta in v Slovenji vasi z novo cerkvijo svete Marije Vnebovzete in s pripadajočimi prostori nastajajočega pastoralnega centra iz leta 1992. Del bivšega ozemlja Hajdinske župnije pa pripada danes na novo ustanovljeni župniji sv. Družine – Kidričevo.