Kulturni center Pekarna že 31 let aktivno, tako in drugače, malo naprej in malo nazaj, pa tudi na mestu in naprej, bije boj. Alter brani Maribor. Neprestano ter neumorno preprečuje operacije gentrifikacije in poblagovljanja.
Pred 31 leti je bila 16. junija uspešna ključna operacija, zasedba nekdanje vojaške pekarne, in od takrat naprej je to prostor mariborske alternative, skupnosti, povezovanja in delovanja. Pa ne le prizorišče kulturnih dogodkov, temveč živ organizem: prostor neodvisne kulture – vse od glasbe do filma, gledališča in umetnosti, družbenega povezovanja, mladinskega dela, športa ter boja proti imperializmu in kapitalizmu. Kljub stalnim pritiskom in pomanjkanju podpore oblasti je v minulih 31 letih tu vzniknilo veliko idej, se odvilo nešteto najrazličnejših dogodkov ter se kalilo nemalo vsebin in programov.
In kdo je Alter?
Na kratko kar z besedami Dubioze Kolektiva, neomajnih podpornikov KC Pekarna: »Za tvoja prava. Neče drugi da se bori. Nema mjesta za strah. Kad masa progovori. Za akciju smo spremni. Altera pozovi. A on će da se stvori. Samo ovo izgovori … Alter je tu oko nas. Svi smo mi Alter. Kad kucne čas.«
Pista, KC Pekarna 19.00–24.00
Blutwurst
Punk-rock trio vedno vedrih možakarjev iz Maribora v prostorih Pekarne deluje od leta 1996. V glasbi se večinoma opeva meso in kri, ki nas v vsakdanjiku obdajata s svojo toplino. Trije modreci, ki radi veliko govorijo, pijejo, dobro jedo in najbolj od vsega igrajo. Njihovo glasbo bi lahko označili kot učinkovit, preprost in hudomušen rock. Ali punk? »Dajte jih vprašat! Dajte jih vprašat in izvedeli boste vse o pečenem jagenjčku s česnom!« Intelektualce bo bolela glava. Vse ostale jutro kasneje.
Blutwurst so Said Bešlagić (kitara, vokal), Igor Mulej (bas), Alen Šmid (bobni).
Samo Boris
Ljubljanski mc se je z rapom začel ukvarjati leta 1998, javnost ga je spoznala kot člana skupine Anonimni. Po razpadu skupine je s solo kariero hitro dobil etiketo najbolj politično (ne)korektnega raperja pri nas. Vsakomur je povedal, kar mu gre! Družbo, politiko, medije in naš vsakdan kritizira brez dlake na jeziku. Izkušnje je nabiral na Klubskem maratonu RŠ 2003, gostoval je na plošči N’Toka in na kompilaciji Hip Hop kuhna. Leta 2017 je izdal EP Pasivna oblika glagola biti. Zanimivi ritmi, jazz vložki in inteligentne lirike, ki so daleč od radiu prijaznih zvokov. Njegova direktnost in izbira tematik zahtevata veliko večjo možgansko aktivnost kot izdelki povprečnih slovenskih raperjev. Samo Boris se po kar nekaj letih vrača v studio in na odre, v Pekarno pa ne prihaja kot pronicljiv novinar, ampak kot raper.
Samo Boris je Boris Vasev.
Mirko
Je načitan Podgurski čefur, nekdaj znan kot Atila, neintelektualističen raper. Kritizira, a ne pridiga! Ne sramuje se zavezanosti tradiciji, ne želi je presegati, priklanja se ji in jo obenem od znotraj oživlja. Razteza se po slovenskih (pol)urbanih središčih in tudi po podgurskih ter drugih dolenjskih vaseh in oštarijah. Opeva urbano-ruralne legende, komičnost, skozi »zajebancijo« jih ironizira, nikjer pa ne zavrne. V besedilih spaja vse: od druge svetovne vojne, mestno in podeželsko, slovensko in čefursko. Zbliževanje je zapleteno, polno smeha in solz, strahov in solidarnosti; predvsem pa en velik žur. Hip-hop je hkrati kultura, v kateri humor polno zaživi, v kateri »zajebancija« ni prazna, nihilistična in cinična, temveč način življenja ter svojstvena metafizika. Sledi levičarstvu, tovarišiji.
Mirko je Mirko Vorkapić.
Stidnice
Nekdaj impresiven in skrivnosten podaljšek enako navdušujočih zgodb Baden Baden in Two Faces of Gala. Iskrenost brez c-jev, odsotnost nepotrebnega in kratkotrajna pozornost. Dislektičen splet in preplet generičnih glasbenih napovedi. Hitro, divje, kratko in umazano. Lo-fi punk v hrvaščini. Poznajo recept, kako 30-minutni set sestaviti iz pesmi povprečne dolžine 1:06. Stidnice so ljubezen, kratka in umazana glasba.
Stidnice so Borben Dallas, Pariz Bottas, Porto Presl, Ljubo Kurčina.
Baden Baden
Zagrebški kolektiv beleži svoje začetke v letu 2012. Spretno mešajo post-punk z elementi garažnega in psihedeličnega elektropopa ter dobro dozo industriala. Nastali so na temeljih razpadle Heroine, takrat so združili novo in še bolj noro formacijo. Ponudijo precej zanimiv zvok in z njim odpičeno ter dinamično vrsto glasbe. Zelo lahko jih je imeti rad, močni in moderni, prodorni in hitastični. Njihovi nastopi so energični in kaotični, bistvo je, da iz ljudi potegnejo čustva. Sovraštvo, ljubezen, poželenje, karkoli! So rokovski bend za ples, kjer so na koncertih noge vedno v koraku in glava nenehno v gibanju. Po res dolgem premoru se vračajo s priredbo Mi plačemo iza tamnih naočara kultne skupine Dobri Isak in začenjajo novo ustvarjalno poglavje.
Baden Baden so Luka Presl (bobni, tolkala, voka), Franjo Mateković (klaviature), Goran Đurić (bas kitara) Hrvoje Malić (vokal), Borna Maksan (kitara, bas kitara).
Moveknowledgement
Po petih letih zatišja so se Moveknowledgement vrnili v nekoliko spremenjeni postavi z novim albumom, novim zvokom in novo vizijo. Navdahnila so jih pionirska leta psihedelične avantgarde poznih 60. let, servirajo nam samosvojo reinterpretacijo kalejdoskopskih zvočnih barv in mehkih analognih tonov dobe otrok cvetja. Brezčasna slovenska neopsihedelija za neskončna pohajkovanja in nepozabna oranžno-zlata jutra v objemu ljudi, ki nekaj štejejo. Analogna toplina in retrofuturistični značaj, neusmiljen motorični ritem, več plasti žarečih sintov in lebdeče vokalne harmonije, ki obetajo hipnotično vožnjo po levem pasu najnovejšega odseka krautrockovske avtoceste. Moveknowledgement so Miha Šajina (klaviature, vokal, produkcija), Uroš Weinberger ( kitara, vokal), Dejan Slak (bas kitara), David Cvelbar (bobni).
24.00–5.00
After Gustaf: ShekuzaAfter MC:After KURD:
